Skip to content

Morning Song#Predin, Dedič#Klasika malo drugače

Na novem albumu Tragovi u sjeti 2 ste z Matijo Dedićem spet predstavili vsem dobro poznane pesmi, od Bajage (Zažmuri),  prek Massima Savića, do reške zasedbe Laufer (Moja voda), ki sta jih izvedla na minimalističen način …

Osnovna ideja je bila, da zapojem tiste pesmi, ki so mi všeč ali v njih najdem nekaj sebe, na svoj način. Problem pri njih je, da so se popolnoma zrasle z originalno izvedbo, malce drugače pa je pri ljudeh, ki so mlajši. A ljudje znajo celotna besedila na pamet. Gre za nadčasovne skladbe, ki nosijo univerzalno sporočilo, saj iz generacije v generacijo ostajajo žive. To pomeni, da so res dobre. Danes jih poje 20-letnik enako kot njegova babica. To je fenomen tega programa.

Ko sem pesmi slišal, se mi je zazdelo, da so bile takoj “vaše”, ko pa nekdo drug naredi priredbo Lačnega Franza ali kake vaše pesmi, pa ne zveni, kakor mora, zveni čudno ali smešno?

Naj omenim fenomen skupine Laibach, ki dela veliko priredb različnih pesmi. Pri njih je zanimivo prav to, ko s svojim načinom izvedbe pokažejo še drug obraz določene pesmi. Da nihče več ne razmišlja o originalu, da prevzame to štafeto. Tako da ljudje poznajo samo to različico in jim je ta prva in najboljša. Na tak način, s svojo različico, lahko pokažeš dovolj sebe. Midva sva jih naredila popolnoma po svoje, nekatere so v originalu bogato aranžirane. A to ni pomembno, pri ljudeh je zgodovinski spomin, ki se shrani in vsakdo gleda na določeno pesem drugače. Če je v dvorani tisoč ljudi, teh tisoč ljudi vsak po svoje obuja ta zgodovinski spomin. Pesmi so brez aranžmaja, samo klavir in glas. In na nek način so ljudje soizvajalci teh pesmi.

Poleg Josipe Lisac ste praktično eden redkih, ki je sodeloval tako z Arsenom kot z Matijo Dedićem …

To si štejem v čast, da sem tisti na sredini, da imam dovolj dolge roke, od enega pa do drugega. Gre za dva različna svetova, skupne točke pa so v dejstvu, da smo si sorodne duše, velikokrat smo vsi trije nastopali skupaj, čeprav smo bili vedno vsi profesionalci. Na koncertu se vse vezi pozabijo, na odru ne obstaja oče, sin ali prijatelj. Klima, v kateri je Matija odraščal, je bila zelo pestra, v bistvu pa je od povsod pobral, kar se mu je zdelo lepo in pomembno. Danes ga kot pianista najemajo in vabijo iz zelo različnih žanrov, od rockerjev, pa vse do istrske etno glasbe. Kot je v intervjujih povedal, se mu žanri zdijo izziv, osebno pa je predan jazzu, a ne samo temu, rad ima glasbo v celoti. Tudi jaz poslušam vse, razen narodnozabavne glasbe in turbofolka. Rad imam stare popevke, dober pop, vse to zaznam. Jaz malo več pozornosti dam besdilom, on pa je malce več glasbi in sva se tako našla v ravno pravem razmerju. Takšnih duetov ni veliko.

Posted from:https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/zoran-predin-ko-ugasnejo-luci-in-se-koncert-zacne-pozabim-na-vse-in-sem-najbolj-srecen.html