Zoran Predin ni samo slovenska glasbena legenda. Je tudi navdihnjen akrobat melodij in vrvohodec po vrsticah besedil, ki ga že od mladih dni drži želja, da bi pisal odlično literaturo.
V svojem novem romanu Cirkus Astralis nas povabi na potovanje, na katerem se humor spogleduje z melanholijo, širno vesolje pa s slovenskim vsakdanjikom. Knjiga Cirkus Astralis je pravi koncert za oči in dušo. Predin piše tako, da se nasmejiš, zamisliš in znajdeš tam, kjer nisi pričakoval, da se boš. Nekje med sanjami in resničnostjo, med cirkusom in galaksijo. Če bi Predin cirkus vodil v resničnem življenju, bi bile naše vsakodnevne skrbi del predstave, smeh pa obvezna vstopnica.
V vaših delih je čutiti močno zavest o minljivosti. Kako gledate na to?
V najboljšem primeru me čaka še dvajset let, zato se mi množijo inventurne misli. Zavedam se jih in jih na svoj način sprejemam, tako da jim v svojih zgodbah s humorjem odstranjujem temne barve.
Ali obstaja kakšno osebno spoznanje, ki ste ga pridobili kot pisatelj, skozi proces pisanja, pa ga morda sploh niste pričakovali?
Ja. Potrdila se je teza mojega pisateljskega mentorja, da je vedno najboljša prva ideja. Vse naslednje so že podrejene avtocenzuri.
Tudi vaš najstarejši sin Andrej piše. Ga berete kot avtor ali najprej kot oče? Ste mu kdaj dali kakšen pisateljski nasvet?
Obratno. Jaz sem pisatelj začetnik. Andrej me je opozoril na dejstvo, da se bodo moji literarni junaki začeli pogovarjati z mano in mi težiti s svojimi pripombami. Berem ga kot mladi kolega in kot ponosen oče. Andrej je duhovit na svoj način.
Zastavil bi vam še nekaj vprašanj o glasbi. Katera sodobna glasbena oblika ali trend vas trenutno najbolj pritegne?
Moji najljubši žanri so še vedno rock, gypsy swing in kantavtorski šanson. Svoje rockerske hite in pesmi Lačnega Franza izvajam s skupino Zoran Predin Bend in s svojim Rock Triom. Pravkar sem objavil pesem Obe roki na volan, ki je zbudila veliko zanimanje. Gypsy swing glasbo z albuma Ljubimec iz omare in iz programa Zoran poje Arsena izvajam s skupino Damirov Django Quartet. Vsekakor sem pa je še vedno zelo priljubljen s svojim trubadurskim kantavtorskim programom, ki ga prilagajam publiki, saj lahko s kitaro v roki odigram tudi kakšno po izboru publike.
Kako danes gledate na svoje pesmi, ki so postale del slovenske glasbene dediščine? Kako se počutite ob zavedanju, da so vaše pesmi za marsikoga več kot pesmi, da so del naše kulturne identitete?
Zelo sem vesel, da so sorodne duše iz različnih generacij vzele moje pesmi za svoje. Na moje melodije in verze so vezali spomine na svojo mladost. Na tak način so moje pesmi ostale zimzelene. To je največja nagrada za vsakega kantavtorja. Veliko poslušalcev moje glasbe iz bivše države je priznalo, da so se nekaj slovenščine naučili prav skozi moje pesmi.
Posted from : https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgodbe/beremo/zoran-predin-pisanje-me-osvobaja