Slovenski animatorji smo obsojeni na letanje pri tleh
Decembra 2010 je angleška revija 3D World kratki animirani film Čikorja an’ kafe avtorja Dušana Kastelica uvrstila med »top deset, ki jih je vsekakor treba videti«.
Tudi doma že nagrajena Čikorja, ki jo je navdihnila pesem Iztoka Mlakarja, je prvo delo, pri katerem se je svobodni grafični oblikovalec, ilustrator, animator, avtor stripov in programer računalniških igric iz Zagorja poskusil kot producent.
Je za avtorja animiranega filma to, kako ga promovirati, enako pomembno kot vsebina in montaža skupaj?
Filma ni umetnost narediti, umetnost ga je promovirati. Za kratke filme so festivali tako rekoč edina priložnost. Festivalov je prek deset tisoč in najbolj pomembno je, po katerem vrstnem redu se nanje prijavljaš. Najprej moraš poskusiti »pri sveti trojici«: Cannes, Benetke, Berlin. Če ti na katerem uspe, se vrata v svet široko odpro. A ti trije festivali predvajajo le svetovne premiere. Če si film prej prikazal drugje, si avtomatsko izločen. Sledijo festivali z licenco ameriške akademije za film. Če kratki film zmaga na katerem od teh, izpolni normo za nominacijo za oskarja. Čikorji se sicer ni uspelo prebiti na nobenega od »svetih treh« zaradi moje neizkušenosti in slabega načrtovanja, saj sem film prehitro prikazoval na drugih festivalih in izgubil status premiere, se je pa prikazovala na mnogih »oscar busterjih«. Na Irskem je celo zmagala. A žal sem s svojo neizkušenostjo spet zamočil, saj film pred nominacijo ne bi smel biti prikazan, jaz pa sem prehitro dovolil predvajanje nekaterim tujim televizijam in se s tem diskvalificiral.
Zmage, nagrade in zelo ugodne kritike za Čikorjo an’ kafe so se kar vrstile.
Kar dobro je šlo. Čikorja se je predvajala na kakšnih 150 festivalih, v glavnem z dobrimi odzivi. Podpisal sem tudi pogodbo z največjim distributerjem kratkih filmov, ki po svetu distribuira angleško različico Čikorje. A še nisem dobil letnega poročila in ne vem, ali so kaj prodali …
Iztok Mlakar sprva ni bil navdušen nad vašo idejo, da njegovo zgodbo »posvojite« v animirani obliki. S čim ste ga prepričali?
Iztok Mlakar je zelo zaščitniški do svojega dela, kar je prav. Dela dobre stvari in se boji, da jih ne bi kdo pokvaril in bi bile videti cenene. Mojega dela ni poznal, zato sem prosil Vlada Poredoša [Orleki], da mi pomaga zmehčati teren. Proti koncu je bil tudi Mlakar že lepo »zmehčan«. Celo tako zelo, da je za premierno projekcijo na festivalu v Portorožu pripravil poseben uvod, pesem o pravi ljubezni. Ko sem jo slišal, je bil ves trud zadnjih treh let poplačan.
Kdo od ustvarjalcev Čikorje pa je imel največ težav? Producent Dušan Kastelic s scenaristom Dušanom Kastelicem, ta z režiserjem Kastelicem ali režiser s čistilko Kastelic?
Kot producent sem bil nenehno na bojni nogi s seboj kot režiserjem in nekajkrat celo tik pred tem, da se zadavim. Producent je imel odgovornost do filmskega sklada, ki ga je priganjal, režiser pa je hotel stvar narediti čim bolje.
Menda vas je filmski sklad zaradi Čikorje hotel tožiti?
Kar dvakrat sem zamudil rok za oddajo filma. Prvič so mi ugodili in ga podaljšali, drugič pa ne več. Zagrozili so s tožbo, če takoj ne vrnem denarja. Povedal sem, da denarja ne morem vrniti, ker sem ga porabil, in da bo moja firma bankrotirala, oni pa ne bodo dobili ne denarja ne filma. Obenem sem jih prosil, naj ga vendar pogledajo. Ko so ga del videli, so se odločili počakati. Bilo je zelo stresno.
Od kod tako dosledno izvirna podoba špecerije iz 30. let prejšnjega stoletja?
S sodelavcem Urošem Hohkravtom, ki mi je pomagal pri scenografiji, sem prečesal praktično vse etnografske muzeje po Sloveniji. Ogromno obiskov in kakšnih tri tisoč fotografij ali več.
Celo cene iz tistega časa ste raziskali. To, da je bila kava po sedemnajst in cikorija le štiri dinarje, nono opere vsake krivde.
Cene sem našel v košarici obveznih živil iz tistega časa. Kava je bila takrat res luksuz.
Posted from:https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/slovenski-animatorji-smo-obsojeni-na-letanje-pri-tleh.html
