“Noben drug glasbeni umetnik ni zvenel kot on, ampak njegova dela odmevajo \u010dez generacije. Kanada in svet ga bosta pogre\u0161ala,” je v prvem odzivu na njegovo smrt sporo\u010dil kanadski premier Justin Trudeau.<\/p>\n\n\n\n
Leonard Norman Cohen se je rodil 21. septembra 1934 v premo\u017eni judovski dru\u017eini v kanadskem Montrealu. Kitare se je nau\u010dil kot najstnik in ustanovil folk skupino Buckskin Boys. \u017de zgodaj je spoznal dela \u0161panskega literata Federica Garcie Lorce, kar ga je navdu\u0161ilo za poezijo, u\u010ditelj flamenko kitare pa ga je prepri\u010dal, naj kovinske strune zamenja za najlonske.<\/p>\n\n\n\n
V letih 1963-1966 je izdal pesni\u0161ko zbirko Flowers for Hitler ter romana Najljub\u0161a igra in Lepi zgubljenci. Razo\u010daran zaradi slabe prodaje knjig in naveli\u010dan dela v montrealski obla\u010dilni industriji je leta 1966 obiskal New York, da bi raziskal tamkaj\u0161njo folk rock sceno.<\/p>\n\n\n\n
Spoznal je folk pevko Judy Collins, ki je istega leta na svoj album In My Life uvrstila dve njegovi pesmi, tudi uspe\u0161nico Suzanne. V New Yorku se je dru\u017eil tudi z Andyjem Warholom, The Velvet Underground in nem\u0161ko pevko Nico, ki jo je domnevno posnemal na ovitku debitantskega albuma Songs of Leonard Cohen (1967), pi\u0161e revija Rolling Stone.<\/p>\n\n\n\n
V svoji karieri, ki je trajala skoraj 50 let, je izdal 14 studijskih in osem albumov s posnetki v \u017eivo, vseskozi pa je pisal tudi poezijo. Zaslovel je zaradi svoje glasbe, \u010deprav je neko\u010d dejal, da se je z njo za\u010del resneje ukvarjati, ker s pesmimi ni mogel pre\u017eiveti. Skupno je izdal ve\u010d kot 12 romanov in pesni\u0161kih zbirk, v glasbi pa je nanizal vrsto uspe\u0161nic, poleg Suzanne tudi So Long, Marianne, Dance Me To The End Of Love, I’m Your Man in Hallelujah.<\/p>\n\n\n\n
Vmes je kariero za\u010dasno opustil, ker je postal zen budist, ter pet let, od 1994 do 1999, pre\u017eivel v budisti\u010dnem centru pri Los Angelesu. Glasbeni molk je prekinil leta 2001 s plo\u0161\u010do Ten New Songs.<\/p>\n\n\n\n
Cohena so ve\u010dkrat ozna\u010dili za botra melanholije in visokega sve\u010denika patosa. Sicer je veljal za precej srame\u017eljivega glasbenika, ki se ni dobro po\u010dutil na odru. Sam je dejal, da verjetno zato, ker je vedno najmanj deset let starej\u0161i od vseh ostalih okrog njega. Leta 2009 in 2013 je koncertiral tudi v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n
Njegova smrt je mo\u010dno odjeknila v glasbenem svetu. Izraze so\u017ealja so prek Twitterja sporo\u010dili \u0161tevilni tuji glasbeniki, med drugim Ben Folds, Peter Hook iz skupin Joy Division in New Order, KD Lang, Slash, Lily Allen in Bette Midler. “Umolknil je \u0161e en \u010darobni glas,” je zapisala slednja.<\/p>\n\n\n\n
Pesnik in prevajalec Jure Potokar, ki je v sloven\u0161\u010dino prevedel Cohenov roman Lepi zgubljenci, ga je ozna\u010dil za “pesnika izjemne zgo\u0161\u010denosti in natan\u010dnosti, pa tudi zvo\u010dnosti in ritmi\u010dnosti”.<\/p>\n\n\n\n
Matej Krajnc, ki je v sloven\u0161\u010dino prevajal Cohenovo poezijo ter njegov roman Najljub\u0161a igra, posnel pa je tudi dve plo\u0161\u010di prevodov njegove glasbe, pa je za STA zapisal: “Ve\u010dni ujetnik v stolpu pesmi in hkrati neutrudni popotnik po njenih bolj skritih pokrajinah je ustvaril veli\u010dasten pesni\u0161ko-prozni opus, ki temelji na spo\u0161tovanju in raziskovanju besede z veliko za\u010detnico, njegove melodije pa vedno znova pri\u010dajo o nerazdru\u017eljivosti glasbe z besedo in obratno.”<\/p>\n\n\n\n
Po mnenju revije Rolling Stone je bil “temna eminenca v majhnem panteonu izjemno vplivnih pevcev-tekstopiscev, ki so vzniknili v 60. in zgodnjih 70. letih”. Po njenem mnenju je imel le Bob Dylan \u0161e ve\u010dji vpliv na svojo generacijo, le Paul Simon in Kanad\u010danka Joni Mitchell pa sta mu bila verjetno enakovredna kot poeta.<\/p>\n\n\n\n
Posted from: https:\/\/radiokrka.svet24.si\/clanek\/zabavno\/hit-dneva-leonard-cohen-in-my-secret-life-544315<\/a><\/p>\n\n\n\n