Diplomirani d\u017eezovski pevec \u017dan Hauptman je vzhajajo\u010da zvezda slovenskega d\u017eeza. \u010ce \u017eelite za\u010dutiti \u0161irino njegovih \u010dustvenih stihov in vokala, preprosto morate obiskati njegov koncert.<\/p>\n\n\n\n
\u017dan kot glasbenik sledi ritmu srca in skozenj oblikuje melodije – ne glede na ustaljene smernice pop glasbe. Njegovo ob\u010dinstvo podpira in predvsem razume glasbo, ki jo ustvarja: “V\u0161e\u010d mi je, da mi je uspelo ustvariti svoj zvok, brez kopiranja vzornikov. Od njih jemljem del\u010dke navdiha in iz njih ustvarim svojo podobo.”<\/p>\n\n\n\n
\u017dan, trenutno ste eden najbolj \u017eanrsko pestrih glasbenikov na slovenskem glasbenem podestu. Va\u0161a dela so mozaik raznovrstnih slogov, od soula, funka in popa do prevladujo\u010dega d\u017eeza. Dejali ste, da slednjemu \u017eanru od za\u010detka sploh niste bili naklonjeni. Kdaj se je zgodil preskok in s \u010dim se vam je prikupil?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Advertisement<\/p>\n\n\n\n Te\u017eava je bila predvsem v tem, da nam, u\u010dencem, profesorji ne znajo ustrezno predstaviti d\u017eeza. To je bil nedvomno povod za moj prvotni ‘ljubi-sovra\u017ei’<\/em> odnos s tem \u017eanrom. Za\u010detno u\u010denje bebopa (op. a.: Bebop ali bop je stil d\u017eeza, ki se je razvil v za\u010detku do sredine \u0161tiridesetih let v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike) je te\u017eavno, sploh za nekoga, ki nikoli prej ni poslu\u0161al d\u017eeza.<\/p>\n\n\n\n Ko ti na \u0161tudiju predstavijo dela ameri\u0161kega saksofonista Charlieja Parkerja in druge ustvarjalce iz obdobja dvajsetih let minulega stoletja, je zvok dale\u010d od tega, kar smo recimo vajeni pri poslu\u0161anju Franka Sinatre. Te\u017eko ga je bilo vzljubiti, vsaj meni. Ogromno sre\u010do sem imel s profesorji, ki so \u017eeleli podrobneje spoznati moje razmi\u0161ljanje in dojemanje glasbe in mi zvrst za\u010deli predstavljati skozi pop izvajalce \u2013 torej elemente d\u017eeza, ki niso tako surovi kot v bebopu.<\/p>\n\n\n\n Vas kak\u0161en \u0161tudijski spomin \u0161e posebej ogreje pri srcu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Spomnim se, kako sva s profesorjem Karenom Asatrianom iz Armenije neko\u010d imela korepeticije. Kot pevec namre\u010d potrebujem korepetitorja in on me je spremljal na klavirju. Na eni od vaj sem moral odpeti komad z naslovom How Deep Is The Ocean, d\u017eezovsko klasiko, za katero se mi je zdelo, da sem se izredno potrudil in ga sila do\u017eiveto zapel. Dobro sem se po\u010dutil. Kon\u010dava z vajo, on me pogleda v o\u010di in re\u010de: “\u017dan, your ocean is one meter deep.” (op. a.: \u017dan, tvoj ocean je globok samo en meter). To je bila zame neznanska kritika. \u0160e doma sem vadil in \u0161tudiral, kaj sem storil narobe in zakaj je to rekel. V \u0161oli je bila kritika zagotovo najve\u010dja motivacija.<\/p>\n\n\n\n Tista, ki sta odigrala ogromno vlogo, sta bila torej profesor Robert Bargad, ki na zadnjem prvencu Finished, Not Perfect tudi bere besedila, ter profesor Asatrian. Oba sta mi d\u017eez predala na pravi na\u010din, me nad njim noro navdu\u0161ila, in \u0161e danes posredno ali neposredno sodelujemo. Z njegovim sinom zdaj ustvarjava tudi za prihajajo\u010di EP. Vse se je nekako prepletlo.<\/p>\n\n\n\n Verjetno je bila spodbudna tudi multikulturna narava \u0161tudija ter predvsem biti obkro\u017een z enako misle\u010dimi posamezniki, katerih kulturo ste lahko \u010drpali skozi glasbo. Kako je bilo ustvarjati v tako cveto\u010dem okolju?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ve\u010dinoma sem se sicer dru\u017eil s Slovenci, saj v tistem obdobju na Akademiji za glasbo \u0161e nismo mogli \u0161tudirati d\u017eeza. Da sem imel znotraj fakultete slovensko skupnost mi je izredno pomagalo. Motivacijo mi je vlivalo predvsem opazovanje kolegov, ki so se trudili ustvarjati tudi zunaj \u0161tudijskega programa. Navsezadnje v glasbi in umetnosti nasploh \u0161teje predvsem tisto, kar ustvarja\u0161 poleg \u0161ole. S kom se dru\u017ei\u0161, povezuje\u0161, naredi\u0161 skupni projekt. Tam smo ogromno preigrali skupaj.<\/p>\n\n\n\n Vam je kak\u0161en t. i. ‘jam session’ ostal v \u0161e posebej lepem spominu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Spomnim se igranja z basistom Petrom Smrdelom, pevko Ma\u0161o But in bobnarjem \u017digo Smrdelom, sicer \u010dlani skupine Wicked Nation. Skupaj smo odigrali celo koncert na neki zasebni zabavi, kjer so \u017eeleli sli\u0161ati bolj sofisticirane d\u017eezovske komade. Lep ob\u010dutek je bil, ko sta me \u017diga in Peter, ki sta \u017ee prej ustvarjala podobne stvari s skupino, povabila k sodelovanju. Predvsem pa je bilo noro opazovati njuno anga\u017eiranost in pisanje pesmi. Krasno je bilo biti del tega.<\/p>\n\n\n\n Obstajajo morda kak\u0161ni zapra\u0161eni verzi iz tega obdobja, ki niso nikoli do\u010dakali svojih pet minut?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Nekje \u0161e obstajajo stari verzi, ampak to so tisti … za\u010detni. Ko se \u0161e u\u010di\u0161 pisati. Te, ki jih ustvarjam zdaj, se mi zdijo dovolj dobri za objavo, za\u010detni pa bi potrebovali \u0161e malce obdelave.<\/p>\n\n\n\n Ste se z leti nau\u010dili tudi bolje pobrskati po svoji globini?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Seveda. Predvsem pa to, kako na ne pocukran na\u010din povedati kak\u0161no pocukrano stvar.<\/p>\n\n\n\n Se vam mora za val navdiha zgoditi kaj presneto bole\u010dega ali prijetnega? Katera skrajnost vas bolj vzpodbudi, da primete za pero?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Glasba me najbolj premakne, ko za\u010dutim trpljenje. To seveda ne pomeni, da glasbo ena\u010dim s tragiko in bole\u010dino, mi pa vsekakor najve\u010d da takrat, ko sli\u0161im komad avtorja, ki skozenj izra\u017ea bole\u010dino. Ko me prevzamejo kurja polt in solze, je to najvi\u0161ja to\u010dka, kamor me glasba lahko ponese. Vem, \u010dudno se sli\u0161i, a v\u010dasih si nala\u0161\u010d zavrtim nekaj \u017ealostnega. Najljub\u0161i za tak\u0161na stanja mi je For All We Know v izvedbi Donnyja Hathawaya. Tega komada nikakor ne morem poslu\u0161ati v normalnem stanju. Vedno me ponese v prostor, o katerem se trenutno pogovarjava. Glasba mi pomaga izliti \u017ealost iz telesa, da lahko za\u010dutim olaj\u0161anje.<\/p>\n\n\n\n Pa je vsaka pesem posve\u010dena pesem?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Seveda. Podzavest izredno vpliva na pisanje iz osebnih izku\u0161enj in v\u010dasih \u0161ele \u010dez \u010das opazim pravi vzrok dolo\u010denega stiha. Gre za nekak\u0161ne vrste terapijo. Torej, tudi \u010de na za\u010detku ne vem, komu ali \u010demu je pesem posve\u010dena, se mi \u010dez \u010das za\u010dne dozdevati. Ali pa se preprosto zavrti cikel in se opisana situacija ponovi z drugo osebo.<\/p>\n\n\n\n