Pravijo da vsaka stvar po sedmih letih spet prav pride. Bo \u017ee dr\u017ealo, sicer me septembra ne bi nekaj gnalo, da ponovim smer Vr\u0161i\u010d-Prisojnik-Razor-Kri\u0161ki podi \u2013 po Jubilejni poti. Tako dolgo me je \u017ege\u010dkalo in me sililo, da sem poklical svoja prijatelja Klausa in Uheca, nekdanja sodelavca. Ni bilo treba veliko besedi, zmenjeni smo bili v minuti. \u0160e malo adrenalina po mailu z opisom Jubilejne poti, dogovor tam zgoraj za lepo vreme (ja, ja, tebi pa \u017ee ne morem odre\u010di<\/em>,\u00ab) se je zasli\u0161alo od zgoraj, blisk je razparal nebo in po \u017eveplu je zasmrdelo, in \u017ee so nastopile zgodnje jutranje ure tiste napol jesenske nedelje v za\u010detku septembra.<\/p>\n\n\n\n Ker sem doma precej na severovzhodu na\u0161e alpske de\u017eelice, sem se moral v pokon\u010dno dr\u017eo spraviti \u017ee pred poldrugo zjutraj. V Slovenj Gradcu sem spotoma pobral Uheca (dejal je, da je komaj zatisnil o\u010di, saj je prej\u0161nji dan igral v \u00bbone-man band-u\u00ab na pikniku ob odhodu sodelavca v pokoj) in v Velenju \u0161e Klausa. Ura je kazala pol \u0161estih, ko smo na parkiri\u0161\u010du pred Ti\u010darjevim domom vzeli pot pod gojzarje in se z jutranjo sivino vred zlili na pot proti Prisojniku.<\/p>\n\n\n\n Narejal se je dan in velika rde\u010da krogla na vzhodu se je po\u010dasi dvigala. Vedno bolj je pridobivala na mo\u010di, son\u010dni \u017earki so ogreli okorne ude in dvignili razpolo\u017eenje. Ni\u010d ni lep\u0161ega kot hoditi v zgodnjem jutru med nizkimi bori in zlatimi macesni preko ju\u017enih pobo\u010dij Prisojnika. Pogled v dolino Trente, pa skozi prednje Prisojnikovo okno tostran v Kranjsko Goro, do\u017eivetje prepiha skozi preduh, fotografiranje planik za doma\u010di album. Uhec, ki je bil \u0161e delno pod vtisom in vplivom prej\u0161njega dne, je bil ob pogledu na planinsko rastlinje bla\u017eeno zamaknjen. Kdo bi si mislil, da se v tem dedcu skriva toliko romantike? Ali pa je to razpolo\u017eenje posledica izhlapevanja v\u010deraj\u0161njega piknika? Bo \u010dez \u010das nastopila kriza?<\/p>\n\n\n\n Na vrhu se vpi\u0161emo v vpisno knjigo in si se\u017eemo v roke. Nato se umaknemo par vi\u0161inskih metrov ni\u017ee v zavetrje in sklenemo malo pomalicati.<\/p>\n\n\n\n \u00bbBom jaz dal za malico,\u00ab pravi Uhec in razve\u017ee nahrbtnik. Iz njega privle\u010de \u2013 ne boste verjeli \u2013 pravo, pravcato svinjsko glavo z rilcem in uhlji vred! Lepo dekorirano na plasti\u010dnem pladnju, s koren\u010dkom ob bradi in peter\u0161ilj\u010dkom v gobcu! Od presene\u010denja in za\u010dudenja mi je kar sapo zaprlo. Potem smo vsi skupaj planili v smeh. Val smeha se je vsul tudi z okoli\u0161kih skal, kjer so posedali drugi planinci. Sledilo je seveda obvezno fotografiranje. Podr\u017eal sem svinjsko glavo pred svojo in nastala je res lepa spominska slika. Melhijad v planini. Klaus me je sicer nagovarjal, naj glavo prislonim kar ob svojo, \u010de\u0161, da bo le tako najla\u017eje ugotavljal sorodstvo in podobnost, a ga nisem ubogal. \u0160e danes sem na to ponosen!<\/p>\n\n\n\n \u00bbPodobna sta si kot da bi bila dvoj\u010dka,\u00ab je komentiral Klaus.<\/p>\n\n\n\n \u00bbTo pa \u017ee ne! Saj sva rojena petin\u0161tirideset let narazen,\u00ab sem se branil.<\/p>\n\n\n\n Lotili smo se torej svinjske glave in jo obrali do kosti. Medtem je Uhec pripovedoval, kako jo je prej\u0161nji dan na licitaciji odkupil za dva tiso\u010daka. Veliko truda je vlo\u017eil v prepri\u010devanje, dobil jo je \u0161ele, ko je obljubil, da jo bo odnesel na vrh Prisojnika. In obljubo je seveda treba dr\u017eati.<\/p>\n\n\n\n Po obilni malici smo se spustili nekaj vi\u0161inskih metrov nazaj in potem ubrali stezo, ki vodi \u010dez pobo\u010dja Mlinarice proti Razorju.<\/p>\n\n\n\n Jubilejna pot je res \u010dudovita. O njej lahko \u010dlovek govori le v prese\u017enikih. Zra\u010dna in drzna. Speljana ob globokih prepadih, \u010dez strma ostenja in po izpostavljenih policah. Planincu nudi prekrasne poglede in razglede, a obenem od njega terja ves \u010das maksimalno koncentracijo. Po podoru v Zadnjem oknu je bila pot nekaj \u010dasa zaprta. Zdaj je bila spet o\u010di\u0161\u010dena in prehodna, \u010deprav \u010dlovek na dnu okna, na sne\u017eenem plati\u0161\u010du nima prijetnih ob\u010dutkov ob pogledu na velike skale zgoraj pri izhodu. Dajejo ob\u010dutek, kot da se bodo vsak trenutek utrgale in se zvalile navzdol. Tudi sam spust iz okna je precej neroden. Tukaj sva s Klausom izkoristila priliko in pote\u0161ila celodnevno hrepenenje po dotiku \u017eenskega bitja. Mladenka, ki nas je malo prej prehitela, nekako ni vedela, na kateri strani velike skale bi zlezla skozi ozek prehod. Velikodu\u0161no sva ji stegnila roke v pomo\u010d in jo \u00bbmehko\u00ab ujela v naro\u010dje, ko jo je bil Uhec kon\u010dno pripravljen spustiti. Zahvalila se je in previdno odhitela dalje.<\/p>\n\n\n\n Tedaj pa\u2026<\/p>\n\n\n\n \u00bbKaj si nor, tu doli me \u017eivega ne dobi\u0161! \u010ce bi bil prej vedel za to, me na to pot ne bi spravil,\u00ab je s smrtno resnim izrazom na obrazu zajavkal Klaus.<\/p>\n\n\n\n \u00bbJaz grem nazaj!\u00ab je bilo vse, kar je spravil iz sebe Uhec.<\/p>\n\n\n\n Priznati moram, da je tudi mene stisnilo pri srcu. Pred nami je zijal globok prepad, navpi\u010dno vanj pa so se vile jeklenice in v stene zabiti klini. Po nekaj metrih je ta klinasta navpi\u010dna pot zavila v levo in se skrila na\u0161im o\u010dem. Kako je kaj tam naprej? Je \u0161e naprej tako izpostavljena? Bomo zdr\u017eali? Je prav, da gremo naprej? Naj se raje res obrnemo?<\/p>\n\n\n\n Tak\u0161na in podobna vpra\u0161anja so se mi kot film zavrtela v glavi. Pred sedmimi leti je bilo vse druga\u010de. Takrat \u0161e ni bilo zasutja okna in tudi teh prvih petdeset ali sto metrov je bilo druga\u010de nadelanih. Vsekakor manj drzno in manj nevarno.<\/p>\n\n\n\n Nevarno? Zakaj nevarno? Treba je biti le mo\u010dan v rokah in previden pri vsakem koraku. Pa ja, saj bo \u0161lo! Glej, ta mlada dama pred nami se \u017ee spu\u0161\u010da. \u010ce gre ona, bo\u0161 \u0161el \u0161e ti! Menda ti pa ja ne bo u\u0161lo srce v hla\u010de \u2026?<\/p>\n\n\n\n Misli so se kot vihar podile po moji glavi.<\/p>\n\n\n\n \u00bbGrem prvi,\u00ab sem dejal. \u00bbKlaus, ko zavijem za skalo, te pokli\u010dem. Ne glejta v globino, glejta le v steno in na kline, kamor stopata.\u00ab<\/p>\n\n\n\n Uspe\u0161no smo se prebili preko najbolj izpostavljenih to\u010dk. Spodaj nas je \u010dakalo dekle, o\u010ditno se ji je tudi zahotelo malo mo\u0161ke dru\u017ebe. Ali pa le iz hvale\u017enosti za poprej\u0161njo pomo\u010d. Le kdo bi vedel? To ve le ona sama \u2026 Mateja ji je bilo ime in njena dru\u017eba nam je za uro ali dve polep\u0161ala tisti dan v gorah.<\/p>\n\n\n\n \u00bbHuh, tole pa ni bil ma\u010dji ka\u0161elj,\u00ab je sopihal Klaus \u0161e dolgo in tudi Uhec mu je z vso vnemo prikimaval.<\/p>\n\n\n\n \u00bbMa\u010dji ka\u0161elj, ja! To je bilo pravo levje rjovenje,\u00ab se je pridu\u0161al.<\/p>\n\n\n\n \u00bbEh, saj ni bilo tako hudo,\u00ab je rekla Mateja. Poglej si jo ti, bitjece \u017eensko! Kako ti govori! Pogumnej\u0161a je od nas! Ves \u010das sem jo ob\u010dudoval, ko je spretno kot ma\u010dka plezala po skalnatih obronkih spu\u0161\u010dajo\u010d se vedno ni\u017ee v zatrep ob vzno\u017eju Razorja. Tam smo se poslovili. Ubrala jo je po dolini, po ju\u017eni poti nizko pre\u010dila Prisojnik ter se vrnila na Vr\u0161i\u010d. Nas pa je \u010dakala \u0161e triurna pot na Razor in naprej do Poga\u010dnikovega doma. Sedli smo in med nekoliko dalj\u0161im po\u010ditkom s te\u017eavo spravili vase nekaj kalorij.<\/p>\n\n\n\n \u00bbKako si bodo znanstveniki razbijali glavo, ko bodo na\u0161li kosti svinjske lobanje,\u00ab se je re\u017eal Uhec. Kak\u0161no uro prej sem se namre\u010d spomnil visoko gori na Mlinarici, da \u0161e vedno tovorim v nahrbtniku svinjsko glavo. Ker sem vedel, da s tem naravi ne \u0161kodujem, sem kosti spustil v prepad.<\/p>\n\n\n\n \u00bbNe bo jim \u0161lo v ra\u010dun, kako je doma\u010da svinja pri\u0161la tako visoko v gore,\u00ab se je re\u017eal \u0161e Klaus in razpolo\u017eenje se je kljub utrujenosti spet dvignilo. Pogumno smo zagrizli v ostenje Razorja.<\/p>\n\n\n\n Na gori so \u0161e pozno v jeseni ledene zaplate snega. Na dveh mestih je tako curljala po skalah voda in nam ugasila hudo \u017eejo. Tu se je tudi izkazalo, kdo ima najve\u010d kondicije. Uhec je hodil spredaj, sam sem nekoliko zaostajal, Klaus pa je delal vse pogostej\u0161e postanke. Z veliko muko se je privlekel do sedla Planja. Po po\u010ditku smo se odlo\u010dili, da tisti dan na vrh ne gremo. Bili smo pa\u010d preve\u010d utrujeni in v tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah ni pametno izzivati usode. \u010cakal nas je \u0161e enourni spust do ko\u010de, ki je kot na dlani le\u017eala na podih pod nami. Ne preve\u010d pro\u017enih korakov smo do nje prispeli ob pol sedmih zve\u010der.<\/p>\n\n\n\n \u00bbPo ve\u010derji bo\u0161 pa \u0161e malo na kitaro zabrenkal,\u00ab sva s Klausom dejala Uhecu. \u00bb\u010ce si lahko v\u010deraj dr\u017eal vso dru\u017ebo na pikniku pokonci, bo\u0161 pa \u0161e danes. Planinci si to \u0161e bolj zaslu\u017eimo.\u00ab<\/p>\n\n\n\n \u00bbZaslu\u017eite, ja. Jaz pa si zaslu\u017eim posteljo, kakr\u0161nakoli \u017ee je,\u00ab je odvrnil.<\/p>\n\n\n\n Po enolon\u010dnici in pivu smo kar popadali v postelje. Dovolj je za danes, jutri je \u0161e en dan, sem pomislil \u017ee napol v snu. Potem me je odneslo \u2026<\/p>\n\n\n\n Na poti smo bili polnih trinajst ur.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n Avtor : Ale\u0161 Tacer<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Jubilejna le za jubileje\u2026 \/leto 2007\/ Pravijo da vsaka stvar po sedmih letih spet prav pride. Bo \u017ee dr\u017ealo, sicer me septembra ne bi nekaj gnalo, da ponovim smer Vr\u0161i\u010d-Prisojnik-Razor-Kri\u0161ki podi \u2013 po Jubilejni poti. Tako dolgo me je \u017ege\u010dkalo in me sililo, da sem poklical svoja prijatelja Klausa in Uheca, nekdanja sodelavca. Ni bilo… Read More »Jubilejna le za jubileje\u2026 |Ale\u0161 Tacer<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":18787,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[327],"tags":[2696],"class_list":["post-18781","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-travel","tag-vrsic-prisojnik-razor-kriski-podi-jubilejna-pot"],"amp_enabled":true,"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18781","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18781"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18781\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18791,"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/18781\/revisions\/18791"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/media\/18787"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18781"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=18781"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=18781"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/ales-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/roglacup.com\/klaus62\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/ales2-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n