Kdor ga obi\u0161\u010de na domu v sredi\u0161\u010du Ljubljane, se najprej mora privaditi na polmrak. \u0160ele zatem mu prameni svetlobe, ki pronicajo skozi zastrto okno, razka\u017eejo arhaiko stanovanja, masivne omare, naokrog razobe\u0161ena brenkala, tok s pu\u0161\u010dicami za lok … Tiho je. Kakor bi spodaj ne tekla hrupna Celov\u0161ka.<\/p>\n\n\n\n
Toma\u017e Pengov<\/strong> je ustvaril malo, a to dobro: leta 1973 najprej plo\u0161\u010do Odpotovanja, <\/em>prvo kantavtorsko longplejko pri nas, za katero sre\u010dni najditelj danes mora od\u0161teti ve\u010d sto evrov. Sledili so albumi Pripovedi<\/em> (1988), Rimska cesta <\/em>(1992), Biti tu<\/em> (1996), <\/em>koncertni Koncert <\/em>(2006) in, na leto\u0161nji kulturni praznik, \u0161e zvo\u010dna knjiga Drevo in zvezda<\/em>.<\/p>\n\n\n\n > Zbirko najnovej\u0161ih posnetkov odpre pesem<\/strong> Karkol. Kako je nastala?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNapisal sem jo za prijatelja Edvarda Goloba. Ko sem ga obiskal, je ravno pisal zanimivo knjigo. \u017dal je \u0161e ni izdal. Prebral sem, kar je imel napisano, tako da je on soavtor pesmi oziroma vsaj ideje.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kak\u0161na je njegova knjiga?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cZelo je impresivna, \u017ee kar impresionisti\u010dno impresivna. Mo\u010dan jezik.\u201d<\/p>\n\n\n\n > O tej pesmi vas spra\u0161ujem, ker vas nismo vajeni tako \u0161egavega in anga\u017eiranega …<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cTaka je tudi Golobova knjiga, kolikor jo imam v spominu. Hudomu\u0161na, anga\u017eirana …\u201d<\/p>\n\n\n\n > Anga\u017eirana je tudi pesem <\/strong>Jebel Marra, ki se jo pred tremi leti posneli za film Toma Kri\u017enarja o Darfurju.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cZ njim se poznam \u017ee dolgo. Pri\u0161el je na enega mojih koncertov, mislim da v Kranj, in me vpra\u0161al, ali bi napisal pesem za film. \u017de velikokrat sem bil na njegovih predavanjih, osnovno misel sem imel, tako da sem jo res napisal. Tudi skozi njegove ideje, skozi njegove o\u010di.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Tri desetletja prej pa ste napisali<\/strong> Tihe so njive, pesem za celove\u010derni film Bo\u017ea \u0160prajca<\/strong> Kr\u010d …<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cSem, ja. Takrat sem \u0161el kar z njimi v Mokronog, kjer so snemali. Pridru\u017eil sem se ekipi, bil med snemanji zraven, srkal vzdu\u0161je in zgodbo in de\u017eelo in ljudi …\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kako ste to pesem do\u017eiveli zdaj, med snemanjem za zvo\u010dno knjigo, kjer se pojavi v treh razli\u010dicah: kot recitacija, kot instrumental in v pevski interpretaciji Bogdane Herman? Kako se avtor po\u010duti, ko takole preobla\u010di svojo pesem?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cLepo, saj se tega druga\u010de ne bi lotil. To je tako, kakor \u010de eno in isto pravljico preberejo razli\u010dni igralci. \u010ce Andersenovo Deklico z v\u017eigalicami <\/em>daste ve\u010d igralcem, jo bo vsak prebral na druga\u010den na\u010din. V\u010dasih si avtor res za\u017eeli tak\u0161ne … Dobro ste rekli – preobleke. Ampak v bistvu je \u0161e ve\u010d kot preobleka. Je transformacija.\u201d<\/p>\n\n\n\n > So se vam kaj tresla kolena, ko ste transformirali Pre\u0161erna?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cA njegovo pesem Kam?<\/em>\u201d<\/p>\n\n\n\n > Ja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNe, to sem pa s takim u\u017eitkom! \u0160el sem tudi po njegovih ljubljanskih postojankah. Pivskih. Prav \u017eelel sem si, da bi z njim lahko \u0161e nazdravil. Gledal sem Julijino okno, proti kateremu zre njegov kip, hodil po njegovih sledeh, vse sem si ogledal, in po\u010dasi se je rojevala tudi glasba. Nisem je naredil za mizo.\u201d<\/p>\n\n\n\n \u201cTe\u017eko pojasnim, ampak zdi se mi, kakor da mi pesmi \u0161irijo, poglabljajo in hkrati kraj\u0161ajo \u010das. In ne vem, ali bi danes znal narediti kaj takega.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Vas ima, da bi uglasbili \u0161e kak\u0161no Pre\u0161ernovo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cImam v mislih, ne pa \u0161e v na\u010drtih.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Je Pre\u0161eren edini pesnik, ki vas tako izziva? No, \u0161e Je\u017eek …<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cJe\u017eek je \u0161e, seveda.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Posneli ste njegove pesmi <\/strong>\u010crna pega, <\/strong>Gla\u017eek vin\u010dka in <\/strong>Vandrov\u010dek, a jih \u017eal ni do\u010dakal. Je kdaj poprej vseeno imel prilo\u017enost sli\u0161ati, morda v \u017eivo, kako njegova pesem zveni v va\u0161i interpretaciji?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNe, ni. Sre\u010dala sva se samo enkrat. Ob blejskem jezeru. Vedela sva drug za drugega. On je sodeloval z mojim stricem, lutkarjem Jo\u017eetom Pengovom. Nastopala sta kot tandem Jo\u017eek in Je\u017eek, menda sta bila zelo uspe\u0161na. Tudi sicer sem Je\u017eka \u017ee od nekdaj ob\u010dudoval. Doma sem imel njegovo plo\u0161\u010do in opazil sem, da na njej ni bilo meni ljube \u010crne pege<\/em>. On je namre\u010d marsikaj svojega uglasbil in zapel. Te pa ni. No, tam ob jezeru sva se malo pogovarjala, slonela ob ograji, kramljala, gledala race v vodi, opazovala, kako se imajo rade. Skupaj sva bila le kake pol ure in tega je \u017ee davno, a mi nikoli ne bo \u0161lo iz spomina. Tam ga nisem spra\u0161eval o \u010crni pegi<\/em>. Pozneje sem ga po telefonu vpra\u0161al, ali jo lahko uglasbim. S svojim edinstvenim glasom mi je rekel: ‘Naredi, kar \u010de\u0161!’<\/em> Potem se nisva ve\u010d ne videla ne sli\u0161ala.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Nedavni nastop v Kinu \u0160i\u0161ka ste za\u010deli z \u201codpotovanjsko\u201d <\/strong>Nerodno pesmijo …<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cA veste, da je bila ta pesem nekaj \u010dasa celo prepovedana?\u201d<\/p>\n\n\n\n >Nerodna pesem?!<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cAha. Zaradi verza, ki se ponavlja: ‘A ljudje so v nas zijali, moj bog, in se smejali.’<\/em> Zaradi omembe boga. (smeh) No, ni bila ravno prepovedana, bolj neza\u017eelena! Vrteli je niso. V tistih \u010dasih je bilo pa\u010d tako. Tudi pirhov nisi smel doma barvati in bo\u017ei\u010dne smrekice postavljati. Ali si veren ali ne, vseeno je – to je del tradicije. Ne le del, je krvotok tradicije. Takrat pa so to sku\u0161ali zadu\u0161iti. No, no\u010dem \u0161infati tistih \u010dasov. Saj smo se krasno imeli.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Dr\u017ei, da je bila ena prvih prelomnic na va\u0161i poti pesem skupine Animals <\/strong>House of the Rising Sun?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNa en na\u010din je res. Za\u010del sem s klasi\u010dno kitaro, se je u\u010dil na manj\u0161i, a zelo prijetni glasbeni \u0161oli v Ro\u017eni dolini. Moj prvi u\u010ditelj je bil Primo\u017e Soban. Na za\u010detku sem bil kar priden. Enkrat pa sem se mu\u010dil z nalogo, ki mi jo je dal. Trajalo je, on se je \u017ee malo dolgo\u010dasil, pa je, tako, zase, zaigral House of the Rising Sun<\/em>. Tega se spominjam tako dobro, kakor bi gledal film. Pesem sem seveda poznal, a je prej nikoli nisem poskusil zaigrati. Takrat pa me je tako prijetno prevzela! Doma sem se je za\u010del u\u010diti. In peti.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Dotlej niste peli?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cLe v kak\u0161nih zborih, v \u0161oli, ampak niti pomislil nisem na samostojen glas. Potem pa sem za\u010del peti samostojno in opona\u0161ati Erica Burdona.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Veste, da je bila ista pesem, ljudska <\/strong>House of the Rising Sun v dinami\u010dni izvedbi benda Animals, prelomnica \u0161e za nekoga drugega – za Boba Dylana? Ko jo je sli\u0161al, se je odlo\u010dil za priklop na elektriko.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cJa, o tem sem pa bral.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Vas elektri\u010dna kitara ni nikoli premamila?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cMe je. Prva dvanajststrunska kitara, ki sem jo nabavil, je bila elektri\u010dna, znamke Framus.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Takih je bilo takrat v Ljubljani najbr\u017e malo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cJih ni bilo. Meni jo je priskrbel o\u010detov prijatelj Leon Ponikvar, kitarist Avsenikov. Ponjo je \u0161el iskat prav v nem\u0161ko firmo Framus. Tam je imel carto bianco.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Najbolj znan kitarist dvanajststrunke je najbr\u017e Roger McGuinn, vodja skupine Byrds.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201c\u0160e bolj imam v spominu Ralpha Townerja.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Je na vas bolj vplival kakor McGuinn?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNoben od njiju ni, vsaj ne direktno. Oba rad sli\u0161im, a ustvarjata v drugih in druga\u010dnih atmosferah. Jaz nikoli nisem bil v bendu …\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kaj pa Salamandri?!<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cMislil sem na rockovske bende. Salamandri smo bili liri\u010dno zasanjan ansambel, u\u017eivali smo v zvo\u010dnem plavanju. Towner, McGuinn in taki so name vplivali le toliko, da so mi dali energijo in zagon, mi pokazali, kaj je mogo\u010de narediti. Omeniti moram \u0161e Toma\u017ea Domicelja, s katerim sva nekako vzporedno za\u010dela, \u010deprav se je on izmojstril na elektri\u010dni kitari, jaz pa sem \u0161el \u010disto nazaj v akustiko. Spomnim se, kako sva se pogovarjala o Donovanu. Ko sem se za\u010denjal u\u010diti klasi\u010dne kitare, mi je bil Donovan namre\u010d tako v\u0161e\u010d, da sem na vsak na\u010din hotel ujeti njegov zvok, njegov slog. Pa mi Domicelj pravi: ‘A ti res misli\u0161, da to igra on sam? A samo enkrat? To je tolikokrat nasneto!’<\/em> Jaz sem se trudil s svojo kitaro posnemati, kar je bilo v studiu dose\u017eeno z nasnemavanjem. To mi je bila dobra brca.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Ste <\/strong>Odpotovanja posneli brez nasnemavanja?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cVe\u010dinoma brez, le nekaj izjem je bilo. Glas smo seveda posneli posebej, pri dveh pesmi pa sem kitaro \u0161e enkrat posnel \u010dez. Snemal je Aco Razbornik, v moji kopalnici na Pre\u0161ernovi 1 v Ljubljani. No, to je \u017ee …\u201d<\/p>\n\n\n\n > … mit.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cJa, pre\u017eve\u010dena novica.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Tudi slab\u0161i kitaristi vedo, da med kerami\u010dnimi plo\u0161\u010dicami kitara zveni odli\u010dno.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cRes je. Snemali smo na magnetofon Revox, kar je bil takrat vrhunec tehnike. V\u010dasih mi ga je Aco kar pustil, ker smo ga \u017ee postavili v kopalnici, kakor tudi me\u0161alno mizo, ki jo je sam naredil. Vse sem imel doma, tako da sem se v\u010dasih kar sam malo igral. Osnovo je zmeraj snemal on, jaz pa se nisem branil privla\u010dne mo\u017enosti, da tu in tam \u010dez posnamem \u0161e eno kitaro.\u201d<\/p>\n\n\n\n >Odpotovanja so prvi\u010d menda iz\u0161la v nizki nakladi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cV tiso\u010d izvodih. Pri Helidonu, kjer je bil takrat direktor Vilko Ovsenik. K njemu smo pri\u0161li z nekaj demo posnetki, ki so ga kar navdu\u0161ili. No, imel je svoje pripombe …\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kak\u0161ne?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cHarmoni\u010dne. (smeh) Na teh demo posnetkih je bilo vse malo druga\u010de od tega, kar sli\u0161ite na plo\u0161\u010di. Na Helidonu so se odlo\u010dili, da gredo v snemanje, pridru\u017eil se je \u0161e \u0160kuc … Vse smo naredili na horuk, na tak veseli horuk, ne na blef. Iskreno smo se veselili dela.\u201d<\/p>\n\n\n\n > So se prvotni demo posnetki, tisti \u201cmalo druga\u010dni\u201d, kje ohranili?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNiso se.\u201d<\/p>\n\n\n\n > \u0160koda. Najbr\u017e se niste zavedali, kako pomembno plo\u0161\u010do snemate …<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cTo pa res ne. Snemati smo za\u010deli na Radiu \u0160tudent, a tam je bilo tako nemirno, toliko ljudi, ogromno se je dogajalo, tako da smo lahko delali samo pono\u010di. Spomnim se, kako sem \u0161el s tole lutnjo (se obrne k glasbilu na desni<\/em>) pono\u010di na Ro\u017enik. Nismo \u0161e mogli snemati, v studiu so bili drugi, imeli so poro\u010dila, oddaje, jaz pa sem moral \u010dakati, da po polno\u010di z Acom za\u010dneva snemati. Vmes sem \u0161el razmi\u0161ljat na Ro\u017enik.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Z lutnjo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cJa. Nisem je igral, samo v torbi sem jo nosil. Kakor bi imel ku\u017eka na vrvici. \u0160el sem gor do vrha Ro\u017enika in nazaj, po \u0161tudentski poti, kakor smo ji rekli.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Nekak\u0161na meditacija, pripravljanje na snemanje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cPripravljanje, ja.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kaj se je dogajalo v vas?<\/strong><\/p>\n\n\n\n (dolg razmislek<\/em>) \u201cZelo prijazno vpra\u0161anje, a te\u017eko odgovorim. V bistvu sem se spra\u0161eval: ali bo ali ne bo? Ko sem se vra\u010dal dol, je \u0161lo \u010dedalje bolj proti ‘bo’!\u201d<\/p>\n\n\n\n > Med brskanjem po va\u0161ih sledeh me je presenetil podatek, da ste leta 1980 v Avstriji in na Nizozemskem nastopali v angle\u0161\u010dini.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cRes sem.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Katere pesmi ste peli?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cSvoje. A prevedel jih nisem sam, pomagala sta mi prijatelj Borut Telban in takratni lektor za angle\u0161\u010dino na Filofaksu.\u201d<\/p>\n\n\n\n > In kako ste se obnesle v angle\u0161\u010dini?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cKar fajn.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Ampak ne dovolj, da bi iz tega napravili kaj ve\u010d?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cBi se dalo.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Zakaj se ni?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cKer nisem imel tovrstnih ambicij. V Holandijo sem \u0161el z Dragom Vovkom. Pravzaprav me je on povabil tja, saj je imel precej mednarodnih glasbenih stikov. Nastopil sem na dveh koncertih, v mestih Dordrecht in Arnhem. Drago je s sabo vzel manj\u0161i kasetnik in me snemal. Mislim, da je posnetke ohranil. Jaz imam \u0161e nekaj besedil v angle\u0161\u010dini, ampak jih ne prepevam. Kar je bilo takrat narejeno in izvedeno, pa je bilo, moram re\u010di, zelo dobro. Kamorkoli sem pri\u0161el, so bili zelo zadovoljni. Ali so se smejali ali pa jokali. Kak\u0161ne hladnosti se ne spomnim.\u201d<\/p>\n\n\n\n > So kak\u0161ne pesmi nastajale tudi med bivanji na hrva\u0161kem otoku Silba?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cSo, ampak le zametki. Tam nisem ni\u010d posebnega naredil. V\u010dasih sem igral za o\u017ejo dru\u017ebo, pa zase, ampak nastalo je le nekaj embriov, ki sem jih rodil \u0161ele kasneje.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kako je pravzaprav bilo tam? Kak\u0161ni so spomini?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cBilo je liri\u010dno, dramati\u010dno, na trenutke katastrofalno … Spomini so zelo \u017eivopisni.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Bi lahko tamkaj\u0161nje dru\u017eenje primerjali s hipijevsko komuno, skupnostjo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNiti ne. Zbirali smo se zelo raznoliki ljudje. Bilo je lepo, krasno, dru\u017eabno, tja smo prihajali mnogi \u0161umijevci, ampak ne kot komuna. Bili smo razpr\u0161eni. Veliko smo hodili na Zlate pla\u017ee, kakor smo jim rekli. Lepa, pe\u0161\u010dena obala.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Pravite, da se je tam razvili kve\u010djemu embrio kak\u0161ne od pesmi. Kako ste obi\u010dajno pisali pesem? Kako hitro ste jo dokon\u010dali, koliko ste jo \u0161e pilili, spreminjali …?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cTega pa \u0161e sam ne vem. Pesem Cesta<\/em>, recimo,je nastala, kakor bi jo akumuliral in o njej ni\u010d razmi\u0161ljal. Na poti v Amsterdam sem ustavil v K\u00f6lnu, se za en teden nastanil v eni najstarej\u0161ih romanskih cerkva na planetu. Ravno so jo obnavljali, tam sem na\u0161el zavetje in Cesto<\/em> napisal skoraj naenkrat, mogo\u010de v eni uri.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Za vas je zna\u010dilna ekonomija izraza, nobena beseda ni odve\u010d, vse stoji na svojem mestu. Se pesem taka \u017ee rodi ali jo je treba \u0161e oklestiti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNikdar ne klestim kaj preve\u010d. Beseda prihaja skupaj z glasbo, druga drugo dopolnjujeta.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Zanimivo je tudi, da stvari skoraj vedno poimenujete z ob\u010dnimi in ne lastnimi imeni: prepevate o mestu, \u010dloveku, ptici in ne o Ljubljani, Toma\u017eu, vrani …<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cJa, v glasbi in pesmi sem se navadil razmi\u0161ljati zelo simboli\u010dno.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Bolj konkretni sta recimo <\/strong>Begunci in <\/strong>Generali, ki ste ju posneli v devetdesetih letih. Sta bili odgovor na jugoslovansko morijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cBili. To je bila moja iskrena, intimna prizadetost. Res je, ti pesmi sta manj simboli\u010dni, bolj konkretni kakor druge.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Koliko so vam jasne oziroma skrivnostne va\u0161e lastne pesmi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cTo je zanimivo vpra\u0161anje. Pa \u0161e ta naslov – Odpotovanja<\/em>. Ko danes igram pesmi s prvega albuma, se mi zdi, kakor da vsaki\u010d znova spet nekam odpotujem. Te\u017eko pojasnim, ampak zdi se mi, kakor da mi pesmi \u0161irijo, poglabljajo in hkrati kraj\u0161ajo \u010das. In ne vem, ali bi danes znal narediti kaj takega.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Isto je pred nekaj leti dejal Dylan: da \u0161e zmeraj pi\u0161e dobre pesmi, a ne ve\u010d takih mojstrovin, kakr\u0161ne je pri petindvajsetih letih.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cNo, to mu pa zelo verjamem.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Je vseeno kaj upanja, da boste posneli \u0161e kak album?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cO, bom, bom.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Pi\u0161ete nove pesmi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cSo v loncu.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Lahko \u0161e kaj namignete?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cBom ponovil – so v loncu. Niso pa \u0161e na \u0161tedilniku.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kako pa se obna\u0161ajo starej\u0161e pesmi? Se skozi leta kaj spreminjajo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cSe. Skelet sicer ostaja isti, izvedba pa se spreminja. \u017de sam glas se spreminja. Poslu\u0161ajte, kako sem v\u010dasih \u017egolel in kako zdaj mrmram.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Tamle v kotu imate dve kitari in lutnjo …<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cImam tudi pravo lutnjo, sedemstrunsko, a je nikoli nisem obvladal. Ta lutnja pa je kot kitara, enako je ugla\u0161ena, le malo druga\u010den zvok ima.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kako se odlo\u010dite, kaj zaigrati nanjo in kaj na kitaro?<\/strong><\/p>\n\n\n\n (zre v lutnjo, v kitari, mol\u010di<\/em>) \u201cTo je tako, kakor \u010de ima \u010dlovek ve\u010d ljubic. A se spra\u0161uje, s katero naj gre prej v posteljo?\u201d<\/p>\n\n\n\n > Pojasnite, zakaj kitara ne sme biti popolnoma ugla\u0161ena.<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201c\u0160eststrunka mora biti. Pri dvanajststrunki pa z rahlo, ampak res mikroskopsko razgla\u0161enostjo dobi\u0161 poseben efekt, \u010disto druga\u010dno globino.\u201d<\/p>\n\n\n\n > V bele\u017enici imam le \u0161e eno vpra\u0161anje: kako ste do\u017eivljali punk, ki je nastopil malo za vami?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cGa nisem do\u017eivljal. In ga \u0161e zdaj ne. Ne da bi ga zavra\u010dal, ampak ko si doma dam gor kako glasbo, to gotovo ni punk.\u201d<\/p>\n\n\n\n > Kaj pa je?<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u201cKlasika. In marsikaj drugega. Sicer pa ne poslu\u0161am kaj dosti. Raje za\u010dnem sam kaj brenkati.\u201d<\/p>\n\n\n\n ANDRA\u017d GOMBA\u010c<\/strong><\/p>\n\n\n\n <\/a><\/a><\/a>Posted from: http:\/\/www.primorske.si\/2011\/03\/20\/tomaz-pengov-o-starih-in-novih-pesmih-presernu-jez<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n About\u00a0|\u00a0Team\u00a0|\u00a0Privacy Policy\u00a0|\u00a0Contact<\/a><\/p>\n\n\n\n