Od 27 junija do 5 julija 2025 se je v Ticinu (Švica) odvijalo svetovno prvenstvo za veterane sedemnajsto (17) po vrsti.
Prvenstvo v Ticinu je bilo največje do sedaj, saj je sodelovalo 395 ekip iz celega sveta.
Na turnirju je Slovenija ozirom ekipa VKD Štajerska sodelovala v kategoriji M60+. Na prvenstvu smo dosegli tretje mesto. Po prepričljivem nastopu v predtekmovalni skupini, kjer smo premagali ekipi Kostarike in Italije C, smo se v osmini tekmovanja pomerili z ekipo Mehike, ki smo jo na koncu zanesljivo premagali.
V četrfinalu nas je ekipa Estonija presenetila z odlično igro, saj smo za njimi zaostajali 18 točk. Vendar smo se s našo nepopustljivostjo in borbenostjo vrnili v tekmo in dve minuti pred koncem tekme prvič povedli in vodstva nismo izpustili do konca tekme. Odločilna igralca iz naše strani sta bila Branko in Slavko.
Preboj v finale nam je preprečila odlična ekipa Kanade. Tudi odlična igra našega najboljšega posameznika Slavka Kotnika ni preprečila poraza. Zmaga Kanade je bila zaslužena.
V boju za tretje mesto smo nadigrali ekipo Avstralije, saj smo vodili od samega začetka. V sredini zadnje četrtine je prednost narasla na 23 točk predvsem po zaslugi nezaustavljivega Slavka Kotnika, ki je dosegel 38 točk in zmaga je bila zagotovljena in slavje se je pričelo.
Predtekmovanje
Italija (Over Sport) : Slovenija VKD Štajerska 56:80
Slovenija VKD Štajerska : Kostarika ( UCA Baloncesto) 67:50
Osmina finala
Mehika B (Tekuanes): Slovenija VKD Štajerska 66:80
Četrtfinale
Estonia(Top Trust): Slovenija VKD Štajerska 62:64
Polfinale:
Slovenija VKD Štajerska : Kanada (Stooges) 48:59
Tekma za 3 mesto:
Slovenija VKD Štajerska : Avstralija ( Green) 74:63
Galerija tekmovanja:
Ticino
Ticino je najjužnejši kanton Švice. Je eden od treh velikih južnoalpskih kantonov, skupaj z Valaisom in Grisons. Vendar pa za razliko od vseh drugih kantonov leži skoraj v celoti južno od Alp in nima naravnega dostopa do Švicarske planote. Skozi glavni greben Gottharda in sosednje gorske verige meji na severozahod s kantonom Valais, na severu s kantonom Uri in na severovzhodu s kantonom Grisons; slednji je tudi edini, ki si z Ticinom deli nekaj meja na ravnini. Kanton si deli mednarodne meje tudi z Italijo, vključno z majhno italijansko enklavo.
Poimenovan po Ticinu, svoji najdaljši reki, je edini kanton, kjer je italijanščina edini uradni jezik, in predstavlja večino italijansko govorečega območja Švice skupaj z južnimi deli Grisons. Leta 2020 je imel Ticino 350.986 prebivalcev.[2] Največje mesto je Lugano, drugi dve pomembni središči pa sta Bellinzona in Locarno. Medtem ko geografijo regije Sopraceneri zaznamujejo Visoke Alpe in jezero Maggiore, pa regijo Sottoceneri zaznamujejo alpsko vznožje in Lugansko jezero. Kanton, ki je postal ena glavnih turističnih destinacij Švice, se od preostale države razlikuje po toplem podnebju, kulturi in gastronomiji.
Lugansko jezero
Lugansko jezero (italijansko: Lago di Lugano ali Ceresio, iz latinščine: Ceresius lacus; lombardsko: Lagh de Lugan) je ledeniško jezero, ki leži na meji med južno Švico in severno Italijo. Jezero, poimenovano po mestu Lugano, leži med jezerom Como in jezerom Maggiore. Prvič ga je omenil Gregor Tourski leta 590 z imenom Ceresi.Ime, ki naj bi izhajalo iz latinske besede cerasus, kar pomeni češnja, in se nanaša na obilje češenj, ki so nekoč krasile obale jezera. Jezero se v dokumentih pojavlja leta 804 pod imenom Laco Luanasco.
Na obalah jezera so različne gore in turistične destinacije, vključno z Monte Brè na vzhodu, Monte San Salvatore zahodno od Lugana in Monte Generoso na jugovzhodni obali. Monte San Giorgio, ki je na seznamu svetovne dediščine, leži južno od jezera. Južno se nahaja tudi park Cinque Vette.
Vir : https://en.wikipedia.org/wiki/Ticino https://en.wikipedia.org/wiki/Lake_Lugano
Galerija okolice:
Gastronomija
Čar našega druženja je v tem, da si sami kuhamo in uživamo ob našem druženju. Ko vedno Fazo skrbel, da je teklo vse kot je treba. Božo nas je zopet razvajal z dobrotami mehiške kuhinje.
Galerija
Uradna spletna stran: https://ticino2025.com/