To je naredil ‘človek’,’Človek’ v iskanju nečesa novega. In to spravil v življenje. Elvisov veličasni izraz ljubezni je zazibal celotno deželo in je pomenil zgodnji odmev gibanja za človekove pravice. Kot predstavnik nove vrste Amreičanov je s ‘stremljenji’ uresničil svoje cilje. Bil je pevec, kitarist z ljubeznijo do črne glasbene dediščine. Prepoznal je njeno umetniško vrednost, dovršenost in moč ter si prizadeval za initimni odnos z njo. Državi je odslužil vojaščino. Posnel je nekaj slabih filmov in nekaj dobrih, zapravil svoj talent in ga znova našel, se vrnil v pravi ameriški maniri, umrl prezgodaj in šokantno. Ni bil nikakršen ‘aktivist’, niti John Brown, niti Martin Luther ml. ali Malcolm X. Bil je zabavljač, estradnik, kreator svetov, bil je neverjetno uspešen, mučno neuspešen in vir sodobnih dejanj in idej. Idej, ki so bile toliko zrele, da so nas postavile pred odločitev, ali gremo na pogreb narodnega uničenja in zatona ali na ples ob rojstvu novega poglavja ameriške zgodbe.
Povzeto iz: Avotbigrafija Bruce Springsteen, založba Učila, 2017- poglavje 7 Veliki Pok