V Sloveniji imamo težavo s prepoznavanjem albumskih mejnikov domače popularne glasbe, a album Odpotovanja Tomaža Pengova se zdi pri tem izjema. Petdeset let po njegovem izidu, 1. marca 1974, je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija (ZKP RTV Slovenija) izšel njegov drugi ponatis, tokrat zvestejši originalni različici kot leta 1981. Za restavriran ponatis je poskrbel snemalni tehnik Aco Razbornik, za katerega je bil Pengovov prvenec prvi, njegova restavracija pa zadnji projekt na bogati življenjski poti, saj smo se od njega poslovili ravno letos na 1. marec.
Brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije
Ponovna izdaja Odpotovanj prihaja v letu jubilejne 50. obletnice od originalnega izida, ko je plošča izšla pri Študentski založbi, ki še danes obstaja pod imenom ŠKUC ali Študentski kulturno-umetniški center. Pengovovo ustvarjanje in založba imata skupno točko v študentskem gibanju konec 60. let, a je bil uporniški duh ob izidu plošče Odpotovanja že v izteku. Napovedovala pa je drugačno revolucijo od tiste na ulici, napovedala je revolucijo v glavi, je na predstavitvi restavrirane izdaje poudaril glavni mislec o Pengovovem življenju, pisatelj Milan Dekleva. Nastal je brez denarja in s prostovoljnim delom, je poudaril, medtem ko smo pozneje izvedeli, da sta honorar za ploščo od številnih sodelujočih prejela zgolj Pengov in Razbornik.
Teja Klobčar: “Album Odpotovanja je bil mejnik v več pogledih”
Odpotovanja je od svojega nastanka dosegel mitski status v diskografiji slovenske popularne glasbe, soroden Brecljevemu Cocktailu, in ob tem zasenčil izdaje prav tako kultnih zasedb, recimo Sedmina in Kladivo, konj in voda. Nastajanje albuma spremljajo številne govorice in anekdote, v katere se je poglobil tudi novi dokumentarni film Matevža Breclja Ovna z naslovom V odmevu nekega stranišča, ki je bil včeraj predpremierno predvajan ob predstavitvi restavrirane plošče. Čeprav gre za že tretji dokumentarni film o karizmatičnem in skrivnostnem Pengovu, odstira številne skrivnosti o snemanju in informativno portretira kantavtorja v letih nastanka njegovega prvenca. Tako smo med drugim izvedeli, da je bil Pengov v času študentskih gibanj pobudnik protesta proti poseku dreves na Vegovi ulici in da sta bila tiskovna konferenca in promocijski koncert ob izidu albuma v prostorih takratnega Gledališča Glej.
“Težko je natančno pojasniti, kaj naredi Odpotovanja tako enkratna in neponovljiva. Prav gotovo vsebujejo občutja svojega časa, nemir mladosti in iskanja, ki svojega cilja sicer ne pozna, vendar ga čuti in sluti z vsem bitjem. In ta občutja so izražena s pesniškim jezikom, ki je izčiščen, varčen, hkrati pa zelo natančen. Pogosto srhljivo natančen. Je arhaičen in moderen hkrati in ravno to, da ohranja temeljne značilnosti poezije, recimo kitično obliko, pa rime oziroma asonance, vendar se vsega tega ne drži dosledno, je morda poskrbelo, da je prodrl tako globoko v zavest vsakega poslušalca. Toda hkrati je k temu treba dodati Pengovovo izjemno interpretacijo, njegov Orfejev glas, ki se brezhibno prilega besedam in njihovi zvočnosti,” je zapisal Potokar.
Posted from: http://svitanja1.blogspot.com/2019/10/v-nasmehu-nekega-dneva.html