5 junija 1966 je v Slovenj Gradcu na svet privekal Aleš Golouh. Vse najboljše in še mnogo ustvarjanja ti želim(o).
Za to častitljivo obletnico ( 60tko) sem izbral njemu najllubšo pesem in video kreacijo Buster Keaton-a.
Besedilo: Ivan Minatti (1924–2012) / Glasba: Aleš Golouh / Glas, kitara: Aleš Golouh / Solo kitara, bas, orglice, glas: Jani Legner / Snemanje, obdelava, tolkala: Aleš Gangl / Video: Buster Keaton (1895-1966) / Montaža: Aleš Golouh / Vir: archive.org / Spotify: https://open.spotify.com/track/3WO79p…
MAKOV CVET (Ivan Minatti)
Dal sem jim makov cvet,
dala mi je poljub –
zmeden, vihrav poljub
in je zbežala spet.
Sonce zakril je oblak
veter je v žitu zavel.
jaz sem za njo strmel,
božal rdeči mak.
MINATTI, Ivan. 1997
Sicer Aleš počne marsikaj v življenju. Poleg glasbe so planine njegova velika ljubezen. Odlomek iz planinarjenja po Julijcih:
Narejal se je dan in velika rdeča krogla na vzhodu se je počasi dvigala. Vedno bolj je pridobivala na moči, sončni žarki so ogreli okorne ude in dvignili razpoloženje. Nič ni lepšega kot hoditi v zgodnjem jutru med nizkimi bori in zlatimi macesni preko južnih pobočij Prisojnika. Pogled v dolino Trente, pa skozi prednje Prisojnikovo okno tostran v Kranjsko Goro, doživetje prepiha skozi preduh, fotografiranje planik za domači album. Uhec, ki je bil še delno pod vtisom in vplivom prejšnjega dne, je bil ob pogledu na planinsko rastlinje blaženo zamaknjen. Kdo bi si mislil, da se v tem dedcu skriva toliko romantike? Ali pa je to razpoloženje posledica izhlapevanja včerajšnjega piknika? Bo čez čas nastopila kriza?
Na vrhu se vpišemo v vpisno knjigo in si sežemo v roke. Nato se umaknemo par višinskih metrov niže v zavetrje in sklenemo malo pomalicati.
»Bom jaz dal za malico,« pravi Uhec in razveže nahrbtnik. Iz njega privleče – ne boste verjeli – pravo, pravcato svinjsko glavo z rilcem in uhlji vred! Lepo dekorirano na plastičnem pladnju, s korenčkom ob bradi in peteršiljčkom v gobcu! Od presenečenja in začudenja mi je kar sapo zaprlo. Potem smo vsi skupaj planili v smeh. Val smeha se je vsul tudi z okoliških skal, kjer so posedali drugi planinci. Sledilo je seveda obvezno fotografiranje. Podržal sem svinjsko glavo pred svojo in nastala je res lepa spominska slika. Melhijad v planini. Klaus me je sicer nagovarjal, naj glavo prislonim kar ob svojo, češ, da bo le tako najlažje ugotavljal sorodstvo in podobnost, a ga nisem ubogal. Še danes sem na to ponosen!
»Podobna sta si kot da bi bila dvojčka,« je komentiral Klaus.
»To pa že ne! Saj sva rojena petinštirideset let narazen,« sem se branil.
Lotili smo se torej svinjske glave in jo obrali do kosti. Medtem je Uhec pripovedoval, kako jo je prejšnji dan na licitaciji odkupil za dva tisočaka. Veliko truda je vložil v prepričevanje, dobil jo je šele, ko je obljubil, da jo bo odnesel na vrh Prisojnika. In obljubo je seveda treba držati.
Celotno zgodbo si lahko prečitate tukaj: https://roglacup.com/klaus62/2026/06/05/jubilejna-le-za-jubileje-leto-2007-ales-tacer/