Zagrebška rock skupina Psihomodo pop, ki jo je naplavila lokalna punkovska in novovalovska glasbena scena sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, je še vedno živahna in aktivna. Svoj enajsti studijski album Digitalno nebo bodanes zvečer v živo predstavila ob 20. uri v ljubljanski Cvetličarni. Pogovarjali smo se z vodjo in pevcem zasedbe Davorjem Gobcem.
Na glasbeni sceni ste več kot šestintrideset let. Ste medtem postali rock starci?
Po vseh definicijah bi morali biti rock starci, vendar mislim, da še nismo. Ne počutimo se tako. V bistvu se počutim mlajšega, kot sem bil v nekaterih fazah svojega življenja.
Ko ste Psihomodo pop začeli, so bili člani skupine Rolling Stones mlajši, kot ste vi zdaj.
Rolling Stonesi so ravno 20 let starejši od nas. Leta 1964 so izdali prvi album, mi pa smo se takrat rodili. Tako da smo vzporedno imeli podobno kariero, le z dvajsetletnim zamikom. (Smeh.)
Minilo je trideset let od vašega prvenca Godina zmaja, s katerega so skoraj vse pesmi postale uspešnice.
Album smo pripravljali precej dolgo. Takrat smo bili znani kot najboljši demo bend, ki nikakor ne more posneti albuma in ga izdati. Verjetno so se pesmi z leti nekoliko rafinirale, v veliko pomoč nam je bil producent Piko Stančić, predvsem pri aranžmajih. Kot bobnar skupin Film, Grupa 220 ter Parni valjak je imel veliko izkušenj. Takrat je bil vodilni jugoslovanski producent.
V kakšni kondiciji je Frida?
(Smeh.) Frida je v bistvu nastala za Blentone, radijsko in pozneje televizijsko humoristično tv-serijo, ki se je imenovala Milan Blenton, najbolj neumni vesoljski heroj. Davor Slamnig je za to tv-serijo pisal glasbo in pesmi. Frida je ena od teh pesmi, in ker me je precej spominjala na dela Louja Reeda, smo jo člani skupine Psihomodo pop vzeli za svojo.
Imate lahko koncert brez Fride?
Seveda ne. Ja volim samo sebe, Frida, Natrag u garažu, Osječam se haj, Ramona ter še nekatere so okostje naših nastopov. Tudi Stonesi morajo odigrati Satisfaction in Honky Tonk Women, pa naj ju še tako sovražijo.
Lahko zasovražiš svojo pesem?
Lahko, če jo prepogosto igraš. (Smeh.) Seveda pa ne zares. (Smeh.) Lahko se je pa zasitiš. Nekaterih pesmi dolgo nismo igrali. Zdaj smo spet uvrstili v koncertni program Ja nikad nisam bio normalan z albuma Sexy magazin. Punkoidna pesem, ki je odlično sprejeta na koncertih. Res smo bili neumni, da je nismo igrali. (Smeh.) Balado Ona odlazi u Amsterdam tudi čedalje pogosteje igramo na koncertih, svojčas je bila velika uspešnica. Ko predstavljamo nov album, običajno poleg stalnega nabora pesmi na koncerte uvrstim več novih.
Posted from: https://www.delo.si/kultura/glasba/psihomodo-pop-na-polovici-poti-od-ramonesov-do-stonesov
X